»Tveganja za javne finance so se od začetka epidemije že povečala zaradi sprejemanja trajnih diskrecijskih ukrepov, nepovezanih z blaženjem posledic kriz.«
»Sprejemanje ukrepov s trajnim učinkom namreč povečuje tveganja za podaljšanje obdobja visoke inflacije in za srednjeročno vzdržnost javnih financ.«
»S tem se povečujejo tveganja za strukturno slabšanje javnih financ, ki so se deloma že realizirala s sprejetjem nekaterih ukrepov po potrjenih spremembah proračuna za leto 2022.«
»Razmeroma ugodno stanje javnih financ, doseženo pred epidemijo, v srednjeročnem obdobju ne bo v celoti obnovljeno predvsem zaradi sprejetih diskrecijskih strukturnih ukrepov, ki v času od začetka uveljavitve izjemnih okoliščin niso bili neposredno povezani z omejevanjem posledic epidemije.«
»morebiten dvig brez sistemske ureditve plač in drugih parametrov delovnih razmerij ter zlasti brez hkratnega sprejema ukrepov za povečanje učinkovitosti in dostopnosti javnih storitev, le še povečal tveganja za javne finance.«
»Draginjski ukrepi morajo biti učinkoviti in stanja javnih financ ne smejo poslabšati trajno, zato je nujno, da so začasni ter v največji možni meri ciljno usmerjeni v pomoč najbolj ranljivim skupinam prebivalstva in najbolj izpostavljenim delom gospodarstva.«
»Tveganje epidemije nekoliko pojema, geopolitična tveganja naraščajo, zato je pomembno, da v letu 2022 ne pride do strukturnega slabšanja javnih financ.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju